Kazalo
Kvantni računalniki so naslednja stopnja razvoja v računskih procesih informacijskih tehnologij. Če navadni računalniki hranijo informacije v obliki ničel in enk, potem kvantni računalnik preračunava podatke v obliki ničel, enk in še njunih tako imenovanih 'superpozicij', kar omogoča veliko več možnosti in eksponentno več podatkov, s katerimi se manipulira v enem procesu. Ena enota v kvantnem računalništvu se imenuje qubit ('kjubit'), ki tvori 4 možnosti (kot že vemo, sta v enem 'navadnem' bitu le dve možnosti).
Dosedaj so znanstveniki že uspeli izvesti kvantni računski proces v velikosti enega atoma, pred kratkim pa je znanstvenikom v Toshibinem laboratoriju v Londonu uspelo proces izvesti na veliko bolj preprost in dostopen način. Prejšnje raziskave kvantnih procesov so temljile na stimuliranju kvantov s fotoni, za kar so uporabili močan laser, ki je zelo drag in neprikladen za miniaturizacijo kvantnih strojev. Toshibinim znanstvenikom je uspelo proces izvesti z naprednimi, vendar preprostimi ELED (Entangled light emitting diodes) lučmi, ki za ustvarjanje svetlobe uporabljajo kemično spojino galijev arzenid, ki ni drag (redek) in je precej pogost v LED industriji.
Ker mnogo ljudi napoveduje, da se bo Moorov zakon enkrat moral končati zaradi hitro bližajoče se spodnje meje velikosti tranzistorjev, je jasno, da samo ničle in enke ne bodo dovolj za izračunavanje zahtevnih operacij in potrebne miniaturizacije integriranih vezij ter spominskih modulov. Zato je kvantna tehnologija, bodisi z magnetnimi, električnimi ali svetlobnimi valovi prihodnost procesiranja.
Omenjeni dosežek je velik korak naprej pri svetlobni gradnji podatkovnih blokov zato veliko ljudi meni, da je to najprikladnejši način, na kateremu bi moral temeljiti razvoj kvantnega računalništva.
Prihodnost bo pokazala, kako hitro bo kvantno računalništvo prišlo v splošno uporabo. Vendar je jasno, da to še ne bo tako kmalu, saj so naše zdajšnje potrebe po preračunavanju podatkov še vedno dobro podprte.
Dosedaj so znanstveniki že uspeli izvesti kvantni računski proces v velikosti enega atoma, pred kratkim pa je znanstvenikom v Toshibinem laboratoriju v Londonu uspelo proces izvesti na veliko bolj preprost in dostopen način. Prejšnje raziskave kvantnih procesov so temljile na stimuliranju kvantov s fotoni, za kar so uporabili močan laser, ki je zelo drag in neprikladen za miniaturizacijo kvantnih strojev. Toshibinim znanstvenikom je uspelo proces izvesti z naprednimi, vendar preprostimi ELED (Entangled light emitting diodes) lučmi, ki za ustvarjanje svetlobe uporabljajo kemično spojino galijev arzenid, ki ni drag (redek) in je precej pogost v LED industriji.
Ker mnogo ljudi napoveduje, da se bo Moorov zakon enkrat moral končati zaradi hitro bližajoče se spodnje meje velikosti tranzistorjev, je jasno, da samo ničle in enke ne bodo dovolj za izračunavanje zahtevnih operacij in potrebne miniaturizacije integriranih vezij ter spominskih modulov. Zato je kvantna tehnologija, bodisi z magnetnimi, električnimi ali svetlobnimi valovi prihodnost procesiranja.
Omenjeni dosežek je velik korak naprej pri svetlobni gradnji podatkovnih blokov zato veliko ljudi meni, da je to najprikladnejši način, na kateremu bi moral temeljiti razvoj kvantnega računalništva.
Prihodnost bo pokazala, kako hitro bo kvantno računalništvo prišlo v splošno uporabo. Vendar je jasno, da to še ne bo tako kmalu, saj so naše zdajšnje potrebe po preračunavanju podatkov še vedno dobro podprte.
